Kljub temu, da je minilo že kar nekaj časa od zadnjega podviga kolesarske sekcije, njihovi vdani člani ne počivamo. Vsaj z mislijo o Rekreaturu ne. Na rednih ponedeljkovih sestankih analiziramo treninge, sestavljamo jedilnike, člane nenapovedano dopinško kontroliramo, deklamiramo priročnike za kolesarje, se pogovarjamo o težavah, ki nas pestijo … khm, pardon, tole bo najbrž iz kakšne druge zgodbe (ali skupine za samopomoč).

Poskusimo znova. Zares se je naša sekcija na prvi uradni seji sestala včeraj, prisotnost je bila - izvzemši tiste, ki namakajo svoje nožice v paških morskih globinah ali se (nešportno!) utapljajo v alkoholu - skorajda popolna. Temu primeren je bil tudi dnevno-nočni red, ki smo ga skovali v debelih dveh urah sestankovanja. In čeprav bi vam radi izdali, kako lepe za považnat drese imamo, kje bomo nabirali lepotni spanec med maratonskim bicikliranjem in kakšna je naša matematična formula za osvojitev oranžne majice Rekreatura, vam tega žal še ne moremo.

Lahko pa povemo le, da so bili piva, cockte in kave nadvse okusni.

V naslednji epizodi: ali bo potrjen zapisnik 1. seje, ali bo udeležba 2. seje 100-odstotna in ali bo natakarica dobila napitnino.

Naše priprave za nastop na Rekreaturu so v polnem zamahu. Tako smo na oddih na vikend na Vinkovem vrhu, namesto tradicionalno z avtomobili, tokrat odšli s kolesi - vsaj člani kolesarske sekcije.

Naš zgodnji jutranji odhod ob 6. uri se je zgodil v petek, 20.7., ob prijetno hladnih 17. stopinjah Celzija. V Ljubljano smo padli kot bi mignil, ravno ob prometni konici, tako da smo bili povečini hitrejši od jeklenih konjičkov na Celovški. Pot smo nadaljevali proti jugovzhodu in prvi ter edini postanek naredili v Šmarju-Sap, kjer sva si s Tadejem naredilia zalogo Frutabel. Pot smo nadaljevali skozi Grosuplje, ker smo zaradi zapore ceste zgrešili odcep za Krko, in si tako nehote ogledali še hišo slovenske izseljenske matice (izobraževanje brez meja), ter si svoj krajevni zaklad obogatili še z imenoma Sp. Blato in Gatina. Vzpon in spust proti Krki smo nadaljevali brez večjih zapletov, razen tega, da nas je med spustom zaprašil kavbojski voznik intervencije (varnostnik). Preostalo nam je še 15km do Žužemberka, kamor smo prispeli po slabih štirih urah kolesarjenja. Sledilo je kopanje v mrzli reki Krki.

Okoli 13. ure popoldan smo se odločili za 5 kilometerski naskok na Vinkov vrh, ki je bila naša finalna destinacija. Polar je na poti poskočil na debelih 41 stopinj Celzija!

Po sobotnem ležernem oddihu, smo v nedeljo zjutraj nekaj minut čez šesto že zajahali svoja kolesa in se podali na domov. Pot smo odvozili brez večjih komplikacij, le s Tadejem sva imela nekoliko problemov… očitno zaradi nekvalitetnega spanca Ob pol desetih zjutraj nas je pričakala prebujajoča Ljubljana, na ulicah je bilo le malo ljudi. Človek zelo redko doživi tak prizor. Sledila je še ena ura poti do Kranja, pot smo zaključili nekaj pred enajsto uro dopoldan.

Poročilo ženskega dela odprave: klik 

Nekaj fotk: klik

S sezidanjem virtualnega domovanja Kolesarske sekcije KŠK se je ponudila priložnost upismovanja naših kolesarskih podvigov, ki so v zgolj govorni obliki začenjali dolgočasiti in jeziti širši prijateljski krog. Da se izognemo novi porciji bliskovito zavijajočih parov oči in srepečih pogledov, vtise nedeljskega športnega dneva krstno posredujemo v digitalni obliki.

Nedeljski dopoldnevi so že vse od zgodnje pomladi rezervirani za redne kolesarske misije. Ugodna vremenska napoved, poletna brezskrbnost in hitro približajoči se Rekreatur so tokratno nedeljo popestrili z nekoliko daljšim mučenjem nožnih mišic.

KŠK-jev predstavniški oktet se je ob (za nekatere) rani jutranji uri, opremljen s popolno kolesarsko opremo, zajetnimi bidoni vode in obveznim entuziazom, razposajeno zapodil proti Šenčurju, prikolesaril skozi Cerklje na Gorenjskem in odsopihal proti Šenturški gori. Prvi vzpon je razbremenil glasilke in obremenil predvsem pljuča, ki so z glasnim sopihanjem zamenjale živahno debato, odmevajočo med šestimi (ženskimi) udeleženkami izleta. A vrelec energije z vzponom ni usahnil. Zagnano smo se zagrizli v hribovito pot in se adrenalinsko spustili po razritem makedamskem kolovozu. Ko smo se med spustom v dolino že prijetno ohladili, nas je cesta razveselila z novim naklonom. A finalni klanec smo prestali brez težav. Izvir Kamniške Bistrice, ki se nam je kot fatamorgana prikazoval v prevrelih mislih, je potenciral našo voljo in višal število kolesnih obratov. Fatamorgano je kmalu razblinila prava podoba idiličnega izvira, zavitega v objem hladnih drevesnih senc. Časa za napajanje v estetiki narave ni bilo preveč. Kruljenje v želodcu in popoldanske obveznosti so nas priganjale nazaj v dolino oz. natančneje - za domačo jedilno mizo. Ob vrhuncu vročine smo odkolesarili proti startu. Energija se je kritično zmanjševala, mišice postajale vse bolj pekoče in vročinski šoki vse bolj neprizanesljivi. Kljub manjšim motivacijsko-tehničnim težavam je celotna ekipa uspešno prestala pot in tako skočila še stopničko više k visokemu avgustovskemu cilju!

Fotke: klik

Lansko leto sem po slučaju spoznal prijetnega gospoda, ki sliši na ime Andrej Zalokar in je lastnik podjetja Studio Oreh. Šel sem na spletno stran podjetja, in tam ugotovil, da organizirajo kolesarski maraton z imenom Rekreatur. Tako sem si že lani poleti cedil sline nad tem maratonom, ki udeležencem ponuja obilo druženja, dobre volje, prelepe pokrajine, … A žal so moje sanje takrat padle v vodo, saj praktično nisem imel možnosti, da bi si okrog sebe nabral somišljenike za takšen podvig.

Z ustanovitvijo kolesarske sekcije, pa je na plan spet privrela ideja o udeležbi na Rekreaturu. Tako je prišel dan (21. junij), ko smo na maraton prijavili kar dve ekipi: KŠK bejbe in KŠK fantje. Odziv naših kolesarjev za udeležbo na maratonu me je več kot presenetil.

KŠK bejbe:

• Neža Lužan
• Maja Ilc
• Pina Sadar
• Jasna Simović
• Mojca Jagodic
• Ela Omersa

KŠK fantje:

• Bojan Okorn
• Tadej Slemc
• Andraž Šiler
• Jože Bizovičar
• Peter Štefančič

Kaj je ob prijavi naših dveh ekip zapisal organizator:

Ekipi KŠK fantje in KŠK bejbe nevarno zamajali povprečje!

Pravkar prijavljeni ekipi Kluba Študentov Kranj, sta nevarno zamajali povprečno starost do zdaj prijavljenih udeleženk in udeležencev REKREATURa. S svojo povprečno starostjo 25,20 l (fantje) in 22,17 l (bejbe) je le ta padla na 40, 83 l (ženske) in 43,38 l (moški). Ženske tako še trdneje držijo vodstvo in kar vidim jih (tiste iz drugih ekip) kako se nasmihajo ob misli, da so v povprečju vedno mlajše….kolesarke REKREATURa.

Novo prijavljeni ekipi sta med ostale ekipe vnesli nemir, saj ne vemo kaj bo odločalo o zmagovalcu: mladostna zaletavost ali zrele izkušnje. Vsekakor pričakujemo oster boj.

Vir: rekreatur.si

Rekreatur je 4-dnevni kolesarski maraton v skupni dolžini 359km in poteka med 23. in 26. avgustom 2007. Zmaga tista ekipa, ki se najbolj približa povprečnemu času vseh ekip. Več o maratonu si lahko preberete na www.rekreatur.si.

V času pisanja tega prispevka je na Rekreatur prijavljenih že rekordnih 18 ekip (108 ljudi), med tem ko je bilo lani prijavljenih “le” šest ekip.

Vsi skupaj že nestrpno odštevamo dneve (glej desni stolpec).

Kljub temu, da sta prvotni nalogi ’sekcije’ predvsem druženje in rekreacija, bomo skrbeli tudi za izobraževanje naših članov oz. (predvsem) članic. Prvo, tokrat individualno izobraževanje je potekalo v diskretnosti obcestne bankine ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Prva ura za Jasno - menjavanje počene zračnice je odlično uspela. Sicer je tokratnji posnetek še neobdelan, ampak se bomo v prihodnosti poskusili malce bolj potruditi.

Naslednjič pa lahko pričakujete nekaj v smislu ‘prestavljanje brzin na kolesu za telebane in ostale’, glede izobraževalnih vsebin pa bomo seveda veseli tudi vaših predlogov.

Ideja za ustanovitev kolesarske sekcije v okviru Kluba študentov Kranj, se mi je porodila proti koncu lanskega leta, ko sem - kot vsako zimo - planiral svoje poletne kolesarske ture (ki so ponavadi vedno padle v vodo). In tako je prišla pomlad in z njo ustanovitev sekcije. V marčevski številki klubskega glasila Zapik smo objavili novico o ustanovitvi sekcije. Moj cilj je bil, da se nas zbere vsaj pet mladih rekreativnih kolesarjev, ki nam bo skupno druženje, ljubezen do narave in kolesarjenja. V prvi vrsti naš cilj ni zmagovanje na tekmah, ampak pohajkovanje po neodkritih delih Gorenjske (tudi Slovenije).

Tako je prišel dan, 22. april 2007, ko smo se prvič podali na izlet. Zbralo se nas je pet kolesarjev, povečini vsi moji prijatelji. Prvotno je bilo planirano, da se dobivamo na vsaka dva tedna, ker pa je bilo na izletih silno fajn, prijetna družba, se sedaj dobivamo vsaj enkrat tedensko. In tako smo vsak teden začeli pridno kolesariti in izoblikovala se je mala kolesarska ekipica, ki šteje več ali manj okrog deset ljudi. Odziv me je izredno presenetil in mi dal veliko zagona za pripravo kolesarskih izletov.

Glede na res dober odziv mi je žal, da kolesarske sekcije nismo ustanovili že kako leto prej.

Hvala vsem, ki ste zraven!