Naše priprave za nastop na Rekreaturu so v polnem zamahu. Tako smo na oddih na vikend na Vinkovem vrhu, namesto tradicionalno z avtomobili, tokrat odšli s kolesi - vsaj člani kolesarske sekcije.

Naš zgodnji jutranji odhod ob 6. uri se je zgodil v petek, 20.7., ob prijetno hladnih 17. stopinjah Celzija. V Ljubljano smo padli kot bi mignil, ravno ob prometni konici, tako da smo bili povečini hitrejši od jeklenih konjičkov na Celovški. Pot smo nadaljevali proti jugovzhodu in prvi ter edini postanek naredili v Šmarju-Sap, kjer sva si s Tadejem naredilia zalogo Frutabel. Pot smo nadaljevali skozi Grosuplje, ker smo zaradi zapore ceste zgrešili odcep za Krko, in si tako nehote ogledali še hišo slovenske izseljenske matice (izobraževanje brez meja), ter si svoj krajevni zaklad obogatili še z imenoma Sp. Blato in Gatina. Vzpon in spust proti Krki smo nadaljevali brez večjih zapletov, razen tega, da nas je med spustom zaprašil kavbojski voznik intervencije (varnostnik). Preostalo nam je še 15km do Žužemberka, kamor smo prispeli po slabih štirih urah kolesarjenja. Sledilo je kopanje v mrzli reki Krki.

Okoli 13. ure popoldan smo se odločili za 5 kilometerski naskok na Vinkov vrh, ki je bila naša finalna destinacija. Polar je na poti poskočil na debelih 41 stopinj Celzija!

Po sobotnem ležernem oddihu, smo v nedeljo zjutraj nekaj minut čez šesto že zajahali svoja kolesa in se podali na domov. Pot smo odvozili brez večjih komplikacij, le s Tadejem sva imela nekoliko problemov… očitno zaradi nekvalitetnega spanca Ob pol desetih zjutraj nas je pričakala prebujajoča Ljubljana, na ulicah je bilo le malo ljudi. Človek zelo redko doživi tak prizor. Sledila je še ena ura poti do Kranja, pot smo zaključili nekaj pred enajsto uro dopoldan.

Poročilo ženskega dela odprave: klik 

Nekaj fotk: klik