Kolesarska sekcija KSK


Kropa-Dražgoše-Železniki

Objavil Mojca v poročila, dne 03. Aug 2007 ob 13:00

JamnikDopustniško spočite ude smo v sredo ponovno zavihteli na naša priljubljena prevozna sredstva (kolesa, kakopak) in se odpravili na popoldansko odkrivanje lepot Gorenjske. Izpred redne zbirne točke pred TŠC Kranj, od koder lahko redno opazujemo napredek gradnje kranjske ledene dvorane, smo ob 17h v štiričlanski postavi (Bojan, Tadej, Jasna in Mojca) odbiciklirali v Naklo, po lažji zadnjični masaži kar padli v Podbrezje, nato pa s polno brzino odpedalirali do Krope. Naša kulturna zanimanja smo postavili na stranski tir in se namesto v kovaški muzej raje odpravili na Jamnik, ki se je bohotil nad nami. Srednje zahteven vzpon na 834 metrov nadmorske višine je priljubljena trasa kolesarjev, očitno pa malo manj kolesark, saj sva bili z Jasno po pričevanju člana kolesarske sekcije označeni za ogroženo vrsto tod okoli.

Jamnik koze“Balkon nad Gorenjsko”, kakršno ime se je prijelo razgledišča na Jamniku, ponuja izjemen razgled po osrednji gorenjski ravnici, ki jo obdaja Storžič in njegovo pogorje. Da bi nas čustva ne prevzela preveč, smo se po kratkem polnjenju baterij raje zaveli v vetrovke in krenili naprej. Na poti do Dražgoš so našo pozornost ujele koze. Tokrat ne tiste na dveh nogah, ampak prisrčne živali s srpastimi rogovi ter štirimi nogami.

Nekaj, brrrrrrrr, mrzlega spusta navzdol in spet smo grizli v klanec vse do Dražgoš, ki očesne senzorje ljubkuje s čudovitim razgledom po škofjeloškem hribovju. Do Železnikov, kamor se je nadaljevalo kolesarsko popotovanje, smo se razdelili v dve skupini: ženski del ekipe je ob cestni downhill varianti stiskal zavore, moški del pa je hrabro drvel po adrenalinskih serpentinah v dolino.

Kropa - Dražgoše - ŽeleznikiV naglem spustu smo si nabrali dovolj energije za brcanje po Selški dolini, iz sanjarjenja v gozdnato-travnati idili pa se kaj kmalu predramili v Škofji Loki. Ob železniški progi, ki je pravcati raj za večerne rekreativce (kolesarje in rolerje), smo nabirali še zadnje kilometre do rodnega Kranja, po 64 kilometrih, treh urah in pol ter dodobra razgibanih nožnih sklepih pa naš popoldanski izlet tudi zmagoslavno zaključili.*

Drugi vtisi na: klik

*Skorajda. Nekateri smo se morali priplaziti še v krvavški objem. In padla je stotka, juhej!

« <<