Kljub temu da malce zanemarjamo novinarsko pero, to ne velja tudi za naše bicikle. Prav veselo se potepamo po cestnih stezicah in trdoglavo rinemo čez sedla. Prvi vikend v juliju smo izkoristili za tridnevni oddih v Logarski dolini.

Slovenija, moja dežela

Ob 7h zjutraj smo odrinili iz Kranja in se čez cerkljanski teren do Kamnika dodobra predramili. Ravno prav – čakal nas je namreč vzpon na Črnivec, čezenj je nekoč potekala deželna meja med Kranjsko in Štajersko, danes pa prelaz na 902 metrih nadmorske višine predstavlja naravno mejo med Gorenjsko in Štajersko. Navdušeni nad lepim vzponom ob prijetnih 24 stopinjah smo se na vrhu zahakljali na okrepčilu, nato pa se spustili v Gornji Grad in ob dražestnih lepotah savinjske regije (beri: ob hmelju), ki so nam sicer še bolj všeč v predelani obliki (beri: v obliki radlerja/piva), prikolesarili do Radmirja in nato še do Luč. Odtod je samo še kakih 5 kilometrov do bisera med slovenskimi alpskimi dolinami, Robanovega kota, kjer smo po približno 84 kilometrih ob sladkem okrepčilu (beri: borovničkah) tudi zaključili prvo etapo.

Pokrajina je posejana z bogato naravno in kulturno dediščino. Na jugozahodnem pobočju Raduhe je za obiskovalce urejena Snežna jama, ob cesti med Lučami in Solčavo je 40 metrov visok skalnat steber Igla, pod katerim se nahaja presihajoči studenec, Robanov kot pa je ledeniška dolina in zavarovan krajinski park. Ker je za razliko od sosednje Logarske doline manj obljuden, je tudi cenovno prijaznejši in odlično izhodišče za nadaljnje kolesarske ali pohodniške izlete.

Žejni in sestradani smo oželi in izropali zaloge lokalnega gostišča Rogovilc, popoldne pa namenili raztegovanju krakov pred apartmaji naše kmečke haciende. O solčavski neokrnjenosti pričajo tudi znaki civilizacije: na bencinski črpalki še vedno stoji legendarni oglat znak za Petrol, o založenosti Mercatorjevih trgovin pa veliko pove dejstvo, da smo čisto nekje na vrhu police osamljenosti rešili zaprašeno tekilo. Prebivalci se tu očitno oplajajo zgolj z naravnimi lepotami.

Po hidrometeorološki žurki (analiza radarske slike padavin zna biti prav zabavna!) smo tematsko zabavanje zaključili že ob 21:50. Vsaj večina. Nekateri so se odločili še za eksperimentiranje z vezalkami in skrivalnice s kolesi. Po hihitajočih komentarjih dveh naključnih udeležencev tudi to zna biti zelo zabavno.

Se nadaljuje …