Predprejšnjo nedeljo jo je zagodlo vreme, prejšnjo smo se posvečali študijskim, delovnim in gospodinjskim (ja, tudi kuhat znamo – samo za poročit smo, vemo;)) obveznostim, včeraj pa si po 14-dnevni abstinenci nedeljskih kolesarskih druženj nismo več mogli pomagati, da ne bi zajahali naših biciklov.

Prestavljeni Memorial Mirka Krakerja, na katerega se odpravljamo naslednjo nedeljo, nam je dal idejo, da preverimo teren do Jezerskega. Navkljub precej visoki nadmorski višini – tam nekje 890 metrov nadmorske višine ima Zgornje Jezersko – vzpon ni pretirano zahtevan, saj se teren skozi dolino Kokre dviguje počasi, za odtenek zahtevnejši je samo zadnji klanec tik pred ciljno tablo za Jezersko. 35-kilometrska pot nas je skozi prijeten ambient ozke gorske doline, ki jo je med grebene Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp vrezala Kokra, popeljala v »majhno deželico, čisto samosvojo, krog in krog obdano z gorami«. Tako teren kot pokrajina pravzaprav spominjata na že lani osvojeno Kamniško Bistrico.

Planšarsko jezero na Jezerskem, po katerem se podijo račke, je tudi idilično prizorišče za martinčkanje nepopisne množice turistov, ki jih Jezersko privablja skozi vse leto: kolesarje, motoriste, izletnike, pražnje oblečene mladenke in mladeniče, ki jim je še malo nerodno, in naključne telefoniste. Mislim, da nisem videla, da bi kdo uporabljal telefonsko govorilnico, odkar je Mobitel na tržišče lansiral rumene mobičuke.

In najboljša stvar včerajšnjega izleta: če gre gor, bo šlo tudi dol: čeprav je prijetno kolesariti do Jezerskega, se je še bolj prijetno spuščati nazaj v dolino.
Pa pridite navijat v nedeljo!

p. s. In skoraj bi pozabili! Ljudje se nas ne bojijo več – včeraj smo s 70-kilometrskim zalogajem krstili novega člana kolesarske sekcije: Luka. (Vsi v en glas: »Živjo Luka!«)

Fotke: klik

V nedeljo smo se spet potepali po Gorenjski.

Izpred Tehniškega šolskega centra v Kranju smo zavili desno proti Naklu, pazili, da nismo povozili preveč nedeljskih sprehajalcev in vozičkarjev, nato pa spet desno proti Dupljam. Na zahodu Spodnje in Zgornje Duplje omejuje Tržiška Bistrica, na vzhodu pa Udinboršt, kjer v konglomeratu lahko opazimo kraške pojave.

Iz Dupelj in Žiganje vasi smo pribiciklirali v Križe, nato pa se s premalo zaleta vzpenjali po klancu do Golnika. Tisti klanec je tam najbrž z zdravstvenim namenom – glede na to, da se na vrhu nahaja eno najbolj znanih evropskih zdravilišč za pljučne bolezni. Golnik leži ob vznožju Kriške gore in ima zaradi sončne lege, mirnega okolja in blagega alpskega podnebja idilično lego.

Iz Golnika smo se spustili v Goriče in Trstenik, ki stoji ob vznožju mogočnega Storžiča. Ste vedeli, da ima Storžič 300 dni v letu »kapo«? No, nismo ravno opazovali, ali najvišja gora v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp (2132 m) tudi to nedeljo prijateljuje z oblaki, ker nas je bolj vznemiril nesramni klanec iz Trstenika proti Bašlju. (V resnici sploh ni bilo tako težko, ampak malce drame za začetek sezone ne škodi!)

… potem pa je šlo samo še navzdol. Iz Bašlja smo se usmerili proti Zgornji in Spodnji Beli ter Bobovku, ki je najbolj znan po najdbi mamutovega okostja, oklov in fosilnih ostankov rib. V čast temu smo se poklonili s častnim kroženjem okoli skulpture mamuta, ki se nahaja v krožišču pri Dežmanu na Kokrici pri Kranju. Avtomobili so navdušeno ploskali, khm … opazovali dogajanje, medtem ko so čakali, da se karavana kolesarjev izključi iz krožišča.

Pretežno ravninsko turo in zadnji uradni trening pred memorialom Mirka Krakerja smo zaključili v zlatopoljski kavarni na Radlerju in vodi.

In še nekaj: spet je pokalo. Gume namreč: tokrat je dušo na cilju spustila Jasnina guma. Žalna slovesnost bo drevi na smetišču v ožjem kolesarskem krogu.

fotke: klik

Letošnja statistika:
2 počeni gumi (Jasna & Neža)
1 odtrgan ventil na specialki (Andraž)
1 zvito zapestje (za tole zgodbo se obrnite neposredno na Ranko)

Včerajšnja predmajska sončna nedelja je bila kot nalašč za uradno otvoritev kolesarske sezone. Slavje se je pričelo še pred uradnim štartom, ko je počila ne prva steklenica šampanjca, ampak guma na Nežinem kolesu. K sreči ima kolesarska sekcija že tako odlično izurjeno tehnično zaledje, da je bila naša najmlajša članica že čez nekaj minut ponovno bojno opremljena. (Tehnična ekipa zaenkrat še ne konkurira Schumacherjevim mehanikom, ampak napredujemo …) Po uvodni inicializaciji novih članov, ki so se sram-jih-bodi skrivali doma, smo se družno zmenili, da odrinemo proti Zbiljam, Medvodam in Škofji Loki.

Izpred Sloge na Primskovem smo se usmerili proti Šenčurju in še pred podvozom zavili desno v smer agromehanizacijskih plakatov. Pot nas je vodila mimo dveh umetnih jezer: Trbojskega in Zbiljskega. Trboje so nam bolj kot jezero v spomin priklicale druge kulturne znamenitosti, kot je na primer bar Borovnička. Zbiljsko jezero, ki je nastalo leta 1953 po zajezitvi Save ob izgradnji hidroelektrarne Medvode, pa očitno še vedno ostaja zelo privlačna turistična točka: obiskovalcev je bilo skoraj toliko, kot jih je povprečno na sobotni večer v šenčurskem Anticu. (In vsi tisti, ki še niste okusili gostinskega fenomena šenčurske industrijske cone – tam je obiskovalcev zares nenormalno VELIKO!)

Prijetno ravninsko turo s 5-odstotnimi klančinami smo nadaljevali skozi idilične vasice Sorškega polja: Rakovnik, Drago, Pungert, Hosto in Puštal. Naselje Puštal stoji na desnem bregu Poljanske Sore, do (baje) najbolje ohranjenega srednjeveškega mesta v Sloveniji, Škofje Loke, pa je dohod možen čez Puštalski most ali prek »Hudičeve brvi«. Iz Škofje Loke smo nato po že znanih poljskih poteh mimo hord nedeljskih rolarjev in kolesarjev odkolesarili v mondeno predmestje Kranja – Stražišče. Tam se je KŠK-jeva ekipa kolesarjev pridružila ekipnemu navijanju za bodoče prvake inline hokeja in za konec uspešnega izleta nazdravila s kozarci piva in bidoni vode.

Statistika:
Dolžina: 37,3 km
Čas: 1h48min

fotke: klik

Relacija: KR - Naklo - Podbrezje - Kovor - Tržiška Bistrica - Križe - Trstenik - Bašelj - Bela - KR

Kdaj: nedelja, 4.5.2008, ob 14h, pred Tehniškim šolskim centrom Kranj

Predvidena dolžina: 40km

Prikaži večji zemljevid

Kolesarski izlet #01:
po okolici Kranja

V nedeljo 27.4.2008 vabljeni na uvodni spoznavni krog po okolici Kranja, zbor ob 14h pred Slogo na Primskovem. Predvidena dolžina 30-40km

V primeru slabega vremena izlet odpade!

Pozdravljeni vsi clani KŠK kolesarske sekcije in drugi ljubitelji tega vse bolj rekreativno ter profesionalno zastopanega sporta!

Pred vami se nahaja prvi clanek iz serije ‘Nastavimo kolo’. Serija je namenjena bolj ljubiteljem in amaterjem, ki nimajo pojma, kako se pravilno polotiti nastavitev in upravljanja svojega kolesa. Ze vnaprej bom povdaril, da (skoraj) nobena od sledecih idej ni zrastla na mojem zelniku, ampak bodo clanki le povzetek nekih raziskovanj sorodnih clankov po internetu, ki sem jih delal zaradi lastnega veselja. (vire sem seveda v vecini pozabil, zato bo vir kar: internet)

Pa zacnimo ….

Glede na probleme v prejsnji kolesarski sezoni, bomo na zacetku letosnje sezone poiskusili najti optimalno nastavitev visine nasega kolesarskega sedeza. Pravilna nastavitev sedeza je zelo pomembna, saj s tem preprecimo neprijetne bolecine v nogah in celo moznosti poskodb (predvsem kolen), bolecin v hrbtu ter rokah (ja, vse je povezano), predvsem pa nam bo ob pravilni nastavitvi sedenje na kolesu udobno in v veselje.

Pa gremo kar z dejstvi na plan. Predvidevam da ze imate kolo, ki vam po sami namembnosti, geometriji in velikosti odgovarja. Ker KŠKjevi kolesarji vecino casa prezivimo na cesti se bom tokrat osredotocil za nastavitve za cestno voznjo.

Za zacetek naredimo grobo oceno o visini sedeza. Pa gremo kar po korakih:

• izmerimo visino razkoraka (v centimetrih) - najbolje, da se obujete v kolesarsko obutev (bodisi sportni copati, kolesarski cevlji z/brez blokejev) ter stopite ob steno. Noge morajo biti iztegnjene, stopala med seboj razmaknjena priblizno toliko, kolikor je razmik med pedali na kolesu. Nato si med noge vtaknite (ne predebelo) knjigo (brez pokvarjenih misli!!!), ter si jo pritisnite v razkorak kolikor je mogoce (pazite, da je knjiga v vodoravnem polozaju oz. da je ena stranica s celoto naslonjena na steno). Visina med tlemi in najvisjo tocko knjige (kar ste verjetno oznacili s pikico na steno ) je visina vasega razkoraka. As simple as that.
  

(komentarjev na mojo nesposobnost risanja ne bom sprejemal

• ko imate izmerjeno visino razkoraka, vse te centimetre vnesete v naslednjo enacbo:
  
  0.883 x visina razkoraka

  s tem smo dobili priblizno oceno o tem, koliko mora biti sedez oddaljen od sredinskega lezaja pedala.

• Pa nastavimo se sedez na visino, katero smo pravkar izracunali. Predvidevam da znate odviti in priviti vijak, s katerim je pritrjena sedezna opora (stanga za sedez).
  1. odvijete zaklop ki na mestu drzi sedezno oporo (nekatera kolesa imajo hitro sponko)
  2. vzamete meter
  3. pomerite razdaljo od sredine gonilnega lezaja (os, okrog katere se vrti pedalo), ob cevi ki poteka do sedeza, do vrha sedeza (naj bo v vodoravnem polozaju!). Sedez nastavite na razdaljo, katero ste dobili iz enacbe.
  4. zategnite zaklop, in fiksirajte sedezno oporo.
  V sliki to izgleda nekako tako:
  

to je priblizna nastavitev!!

Drug nacin za priblizno nastavitev je taka, da se vsedete na kolo, ter se s petami dotaknete pedala in zagonite nazaj. Visina sedeza je priblizno prava, kadar je v najnizji poziciji pedala noga popolnoma iztegnjena, s tem da se vedno naravnost sedite na kolesu (torej ob gonjenju ne premikate bokov levo/desno)

sedaj pa nas caka se FINETUNING. Kot je ze zgoraj omenjeno, mora biti nasa pozicija na sedezu v vsakem primeru nevtralna. V bokih se ne smemo gibati levo/desno. Ce ste prav izracunali se vam to ne bo dogajalo, prav tako ob gonjenju (razen ce gonite s petami ;)) noge v kolenih nikoli ne bodo popolnoma iztegnjene. Sedaj pa na kolo pa gonit! Le tako boste videli ce vam pozicija odgovarja. Ce kaj ni prav, lahko visino sedeza postopoma prilagajate, ampak postopoma!!! (po par milimetrov naenkrat, ker se mora noga navaditi na novo pozicijo). Primer - ce vas boli noga v kolenu, pomeni da imate sedez nastavljen previsoko, ce vas boli misica za kolenom, je vas sedez prenizek. V obzir je treba se vzeti nacin voznje - osebno gonim bolj z prsti navzdol, zato sedez malce se dvignem, zaradi blokejev ga malce znizam, …. Kakorkoli … na koncu je tista prava visina takrat, ko se udobno pocutite na kolesu in nimate bolecin (razen muskelfiberja ;))

Naslednja zelo pomembna nastavitev je naklon sedeza. Sam naklon spreminjamo s pomocjo vijaka, ki se nahaja pod samim sedezom (ponavadi 5mm imbus vijak.) Vijak odvijemo, spremenimo nakon in ga zopet privijemo. Nevtralna pozicija sedeza je, ko je vodoraven s tlemi. V tej poziciji najbolj naravnost sedimo na kolesu. Ce naklon sedeza spremenimo naprej, potem tezo prenesemo naprej in s tem bodo bolj obremenjene roke, saj boste z vecjo silo pritiskali na krmilo. Ce boste pretiravali z naklonom , se lahko kaj hitro pojavijo mravljinci v rokah, tako da po pameti. Zopet pa velja da je pravilna odlocitev tukaj tista, ki vam najbolj pase.

Zadnja nastavitev pa je se pozicija sedeza naprej/nazaj. Le to uravnavamo z istim vijakom, kot za uravnavanje naklona. Pravilna nastavitem je taka, da je koleno v nevtralnem polozaju. Mogoce pa o tem naslednjic, ker je danes ze malo prevec ura, pa se CSI je po televiziji Ce bo sploh obstajalo zanimanje seveda

To je to … Polentozerka bo napadla Zemljo! Ali bo Hrabri Misek prezivel … vse to si oglejte v naslednji epizodi ‘Nastavimo kolo’

Tako, nova sezona je že skoraj pred vrati (čakamo samo še da skopni sneg), na Rekreatur 2008 se nam je uspelo prijaviti med prvimi, nekateri pa imajo na svojih kolesarskih števcih zapisano že 100km

Se beremo kmalu.

Letošnja sezona se počasi poslavlja, zato je tole verjetno na žalost letošnja zadnja objava.

Zbral sem nekaj člankov o Kolesarski sekciji.

Kranjski glas, 31.8.2007:

Kranjčanka, št 54:

Zapik, 15.9.2007:

Menda smo se že dovolj širokoustili o 360-kilometrskem kolovratenju po Sloveniji, zato smo včeraj razstavili dvokolesa, jih naložili v štirikolesnike in se odpravili iskat nove kolesarske dosežke.

Tokratna tarča: Poli maraton.

KaŠeKajevci smo vešči poslovnega sveta, zato smo za člani odprave tokrat še malce pooutsourcali. V 11-članski mešani solati se nam je tako pridružila polovica Igriščarjev, ki sta jo sestavljala Marko in Mitja, prazno žensko mesto pa je zapolnila Ranka.

V petavtomobilski karavani smo odrinili izpred Bojanove rezidence in se do cilja v Moškanjcih, ki je bil obenem tudi štart, samo enkrat izgubili ter nekaj minut kasneje spet takoj našli. Pametnejšega izgovora kot tega, da se nismo še popolnoma predramili iz prijetnega kofetkanja/kokakolanja/čajanja ob mmmmmmmafinih v Šempetru, nimamo. Kakorkoli že, Celje je super.

V zadnjih minutah smo pribrzeli v Moškanjce, se do štarta približno sestavili in neprijavljeni kakšna dva kilometra po uradni štartni črti in kakšnih 20 minut po uradnem štartu skupaj s šesttisočglavo kolesarsko množico pričeli naš Maxi Poli maraton.

(več …)

Rekreatur je že nekaj časa za nami, mi pa smo zbrali nekaj filmskega materiala, ki vam ga ponujamo v vpogled.

1. dan: prolog

Pižama na železniški postaji v Kranju: carji

Ekipi drvita na prolog v Izolo:

Štart obeh KŠK ekip:

(več …)